Razstava:
Ljubljana, prestolnica Ilirskih provinc

200 let od ustanovitve Ilirskih provinc

Dvesto let ustanovitve Ilirskih provinc smo v Mestnem muzeju Ljubljana obeležili z veliko razstavo »Napoleon rezhe Iliria vstan«. Ilirija je dobila ime po slavnih prednikih Ilirih, ki so v antičnem času naseljevali Balkanski polotok. Za naslov razstave smo uporabili verz Vodnikove Ilirije oživljene, ki jo je v slavo Napoleona in Ilirije objavil leta 1811. Z izbranimi predmeti iz dvajsetih muzejev ter petih arhivov iz Slovenije in iz Francije, dveh knjižnic in desetih privatnih zbiralcev, predstavljamo čas Ilirskih provinc.

Naši kraji so prvič stopili v stik s prodirajočo francosko armado, ki ji je poveljeval Napoleonov general Bernadotte, leta 1797. Napoleon je prišel v Ljubljano in 28. aprila prespal v škofijskem dvorcu. Ljubljančane je le kratko pozdravil in odjezdil naprej. Drugič je francoska vojska prišla leta 1805, tretjič pa leta 1809, ko so Francozi ostali dlje, od 1809 do 1813.

Razstavo začnemo v letu 1809, ko je preko naših krajev prodirala velika armada, »grande armée«. 23. maja so Avstrijci predali Ljubljano brez boja, zmagoviti Francozi so po bitki pri Wagramu, tik pred Dunajem, v začetku julija 1809, pridobili ozemlje Kranjske, Koroške in Hrvaške južno od Save. Tem deželam je Napoleon priključil Dubrovnik, Dalmacijo in Boko Kotorsko in ustanovil ozemeljsko »čudno« državo Ilirske province. Ljubljana je postala prestolnica. Province so bile priključene Francoskemu cesarstvu, niso pa bile njegov konstitutivni del. Po eni strani so v provincah uporabljali cesarski grb in francosko zastavo, po drugi so imele določeno suverenost, npr. izdajali so ilirske potne liste. Eden od osrednjih časopisov francoskega cesarstva Gazette nationale ali Le moniteur universel je poročila o dogajanjih v Ilirskih provincah dosledno uvrščal med zunanjepolitične novice.

Na razstavi predstavljamo pozitivne ukrepe francoskih oblasti na naših tleh: uveljavljale so moderno upravo in civilni zakonik, odpravili so osebno odvisnost, Slovence pa je zlasti razveselila uporaba slovenskega jezika v osnovnih šolah in licejih. Francozi so ustanovili tudi univerzo v Ljubljani. Ljubljana se je spreminjala v sodobno mesto, ob robu mesta so zasadili prvi botanični vrt. Po drugi strani pa so bili Francozi nepriljubljeni, saj niso povsem odpravili fevdalizma, slovenske fante so novačili v francosko vojsko, zaostrili so odnose s katoliško cerkvijo in uvedli visoke davke. Prikazujemo tudi francoske vplive v 19. in 20. stoletju, saj je »duh Napoleona« ostajal med Slovenci. Leta 1929 so v Ljubljani v narodni manifestaciji postavili Napoleonu in Iliriji spomenik na Trgu francoske revolucije. Še danes, na Slovenskem in v svetu, osebnost velikega Korzičana vznemirja duhove.